January 3, 2020 admin

Kateri je najpomembnejši odnos v našem življenju? Odnos, ki ga imamo do sebe, seveda. Od njega zavisi vse. Tudi to, kakšen odnos imamo do drugih.

Korenine odnosa, ki ga imamo do sebe, segajo v naše otroštvo. Upam si trditi, da pravzaprav še bolj nazaj. Malo raziskujmo, kako se je obnašala naša mama, babica, tete, prababica. Obstoja rdeča nit? Smo po obnašanju, po tem, ali se cenimo ali ne, ali se upamo postaviti se zase, ali smo raje tiho, ko nam nekaj ne odgovarja, podobni neki naši teti, mogoče prateti, ki je nismo niti poznali? Če pa ostanem pri zgodnjem otroštvu. V tem obdobju smo vsrkali vase vse, kar so nam govorili naši starši, stari starši, tete oziroma osebe, ki smo jih imeli radi. Vse te osebe so bile za nas pravzaprav nekakšni bogovi, vzori in smo jim verjeli vse, kar so nam rekli. O nas, o drugih. Tudi tisto, kar mogoče sploh ni držalo. Kar je bilo pravzaprav samo njihova subjektivna ocena, mogoče celo njihova bolečina. Vsrkali smo vase njihova sporočila, ki so  nam jih posredovali besedno, z dejanji, kretnjami ali preko slike. Besedno – največkrat  so nam govorili, kakšni ne smemo biti, kako se ne smemo obnašati, kako se moramo obnašati, kako moramo čutiti in kaj ni dobro občutiti ali katera čustva sploh ni dobro pokazati. Dajali so nam razne prepovedi, opazke, misleč, da bomo tako postali “boljši”. Kritizirali so nas v veri, da nam s tem pomagajo. Vse to so počeli dobro namerno, ker drugače niso znali, niso zmogli, mogoče pa so na nas projecirali bolečino, ki so jo nosili v sebi.

Z dejanji – s kretnjami, z žuganjem,mimiko, kaznovanjem, mogoče celo fizičnim nasiljem, so nam sporočali, da nismo v redu, da nečesa nismo naredili dovolj dobro, da se pa nismo primerno obnašali.

Preko slike – gledali smo, kakšen je odnos očeta do mame, očeta do žensk, kakšen je odnos mame do sebe in se učili.

Kasneje so bili naši “učitelji” oziroma osebe, ki so vplivale na naš današnji odnos do sebe, vzgojitelji v vrtcu, učitelji v osnovni šoli, prijatelji, mediji. In če temelji, ki izhajajo iz družine, niso zdravi, potem se kritika, sporočila “nisi dober”, “nisi pameten”, “len si”,  kar lepijo na nas, veliko bolj, kot če bi v prvotni družini imeli zdrave temelje. Tako si ustvarimo prepričanja o sebi, ki postanejo naša resnica. Na podlagi le-te delujemo tudi kot odrasle osebe. In če so bila sporočila, ki smo jih prejemali o sebi, negativna, če smo poslušali in gledali zaničljiv odnos očeta do mame, mogoče celo do nas, potem mi o sebi ne moremo imeti dobrega, spoštljivega mnenja. Kakšni so znaki, da sebe ne spoštujemo? Naj naštejem samo nekaj njih:

  • ne zmoremo reči NE, ko to želimo ali ko je to za nas dobro
  • kar naprej se opravičujemo
  • v našem življenju prevladuje jeza, strah, sram ali krivda
  • ne vemo, kaj si v resnici želimo
  • ne povemo svoje mnenja oziroma niti ne vemo, kakšno je naše mnenje
  • v večina situacijah sebe ne postavimo na prvo mesto, čeprav bi bilo to za nas dobro
  • kritiziramo sebe in druge
  • pritožujemo se
  • obtožujemo
  • za vse so krivi drugi
  • ne vzamemo si časa za počitek, koga potrebujemo
  • manipuliramo z drugimi ljudmi ali pa dovolimo, da oni manipulirajo z nami
  • lažemo
  • vztrajamo v škodljivem odnosu
  • ne skrbimo dovolj dobro za svoje zdravje
  • ne skrbimo dovolj dobro za telo, higieno
  • ne skrbimo dovolj za naš mentalni razvoj

Se kje najdete?

Dobra novica je to, da to, kar nam je privzgojeno, lahko spremenimo. In dobra novica je to, da je metoda EFT orodje, ki deluje hitro in trajno. Kako torej začeti? Poiščite pomoč EFT izvajalca, da vas nauči postopka tapkanja. Ali obiščite dogodek – predstavitev metode. Ko obvladate postopek, bodite pozorni na svoje občutke, zlasti tiste neprijetne in tapkajte nanje. S pomočjo metode EFT raziskujte, kaj se dogaja s temi občutki, iščite dogodke, ki so povezana s temi občutki, prepričanja, ki so povezana z vašim odnosom do vas. Ko prepoznate ta prepričanja, jih spremenite sebi v prid.  Priporočam, da vsaj na začetku poiščete pomoč EFT izvajalca, da obiščete EFT delavnice na različne teme, da obiščete skupinska tapkanja. Tapkanje je krasna metoda, s katero si lahko ogromno sami pomagate. Priporočam pisanje dnevnika. Izlijte vaše občutke, misli, ideje, razpoloženje na papir. Na tak način boste tudi spremljali vaš osebni napredek.

Narišite drevo vaše samopodobe:

korenine so vaša prepričanja o sebi

deblo do dogodki, ki so pripomogli k prepričanjem

veje so vaši občutki

listi pa simptomi

 

Dopolnjujte ga.

Naj osebna rast postane vaš užitek. Zavedajte se, brez akcije ni uspehov.