December 17, 2020 admin

Tapkam že osmo leto in upam si trditi, da sem s pomočjo tega preprostega orodja predelala večino starih prepričanj, situacij iz otroštva, ki so še kako vplivale na moje življenje. Kako zelo se čisto vsaka situacija, tudi tiste iz zelo zgodnjega otroštva, dobesedno zaje v nas, sem spoznala, ko se je aprila 2020 rodil vnuk Žan. In tudi te situacije, ki se jih naša zavest ne spomni, vplivajo na naše današnje misli, občutke, vedenje. Naše telo si je te situacije zelo dobro zapomnilo.

Ko se je Žan rodil, me je ponoči začel prebujati pretiran strah, da se mu bo kaj zgodilo. Da ni varen. Pojavljali so se mi tudi telesni simptomi, kot so razbijanje srca, bolečine v zgornjem delu dlani. To se je zgodilo kar nekaj noči zaporedoma. Kot tapkalka sem predvidevala, da imajo ti močni občutki izvor v preteklosti. In ti ne minejo sami od sebe. Razumsko gledano moj strah ni imel nobene povezave z Žanovo varnostjo. S pomočjo tapkanja sem raziskovala, od kod in zakaj ta strah. Tapkala sem na občutke in na telesne simptome, ki sem jih občutila zdajšnjem trenutku. Poglobila sem se v preteklost in iskala situacije, ki so mi povzročale podobne občutke. Moje telo mi je sporočalo, da se pravzaprav  sama nisem počutila varno kot dojenčica. Ko sem to dojenčico s posebnim načinom tapkanja – metodo matrix, pomirila, je nespečnost izginila.

Podobna zgodba se mi je zgodila pred dnevi. Hčerka mi je poslala sliko vnuka, ki sedi na snegu. Slika me je vznemirila. Razumsko si nisem znala pojasniti, zakaj. To noč sem se vznemirjena prebudila. Prešinil me je spomin na besede že 30 let ali celo več pokojne sosede iz mojih otroških dni, ki me je včasih varovala v prvih letih mojega življenja. Njene besede so bile, da sem bila kot čisto majčkena punčka, stara manj kot leto, dve zelo pridna in potrpežljiva. Velikokrat namreč ni šlo drugače, kot da me je stara mama dala v zaboj za drva, takrat pač stajic ni bilo, ali pa si je moji starši niso mogli privoščiti, in šla po delu na kmetiji. Tam sem bila na varnem. Soseda me je, kot je velikokrat povedala, večkrat našla samo, pokakano, polulano, tudi objokano. Včasih sem taka tudi zaspala. Ko sem tapkala na te njene besede in si v sebi pričarala ta spomin, sem ugotovila, da si je moje telo to zapomnilo kot nekaj v smislu, da si ne zaslužim spoštovanja. Če mi ga moji starši, najbližji niso dali, potem si ga vendarle ne zaslužim. Na te občutke me je spomnila slika z Žanom. Ob njej se je izkristaliziral občutek te njegove potrpežljivosti, ki je bila včasih tudi moja, in prošnje »Mama, poskrbi zame. Če me ti ne ceniš, se tudi sam ne bom.« To je meni sporočala slika in mi povzročila neprijetne občutke.

In ko pišem o občutkih, ki mi jih sporoča moje telo…. Do njih pridem s pomočjo posebne tapkalske metode, ko med tapkanjem po akupunkturnih točkah v mislih grem do te dojenčice in  moje telo sporoči, kako se počuti ta otroček.

Metoda EFT omogoča, da se neprijetnih situacij  hitreje spomnimo, jih predelamo in se od njih tako čustveno oddaljimo. Na tak način se osvobodimo neprijetnih občutkov, ki jih občutimo danes in v sebi začutimo spet notranji mir in svobodo.