January 29, 2021 admin

Vedno se bodo našli ljudje, ki bodo pljuvali po tebi, po drugih. Pa ne zato, ker so boljši kot ti, kot drugi. Preprosto zato, ker nimajo dovolj poguma, da bi počistili s svojimi smetmi na svojem dvorišču. Ker nimajo poguma pogledati vase in se soočiti s svojimi težavami. Ker ko to enkrat narediš, dopustiš drugim, da so, kar so. Hkrati seveda postaviš mejo.

Povsem nekaj drugega je na primeren način povedati ali napisati svoje mnenje.

Sem bila tudi sama taka? Ja, sem bila. Sicer ne žaljiva, sem pa bila zelo kritična. Če nisem na glas izrekla kritike, sem jo izrekla v sebi. Z delom na sebi sem ugotovila, da sem najprej do sebe taka. Samokritična, neizprosna, dlakocepska. Pri sebi sem opazila vsako najmanjšo napako. Počutila sem se krivo, če sem jo naredila. In zelo neprijetno, če sem bila nanjo opozorjena. V meni se je oglašal glas »kako si mogla«. Tudi, ko je nisem naredila, sem jo iskala pri sebi. Včasih sem se v sebi počutila, kot da sem koga ubila.

S pomočjo metode EFT sem ugotavljala vzroke za to in jih razreševala. Vzrokov pa je bilo veliko, od tega, da sta me starša precej kritizirala, najbrž z namenom, da bom neko stvar bolje naredila. Tudi sama do sebe sta bila kritična. Nista si dovolila »napake«. Na mojo nesamozavest je gotovo vplivalo primerjanje z drugimi, najbrž spet z namenom, da bi bila jaz boljša. Drugemu pač ne moreš, tudi svojemu otroku ne, dati nekaj drugega, kot to, kar si sam prejel. Razen če to ne pri sebi predelaš in zavestno spremeniš.

In ko v sebi predelaš, tudi kritika ne boli več tako zelo ali sploh ne. Mogoče se lahko iz nje nekaj naučiš. Sicer odvržeš.

In kako si pri kritiki pomagamo s tapkanjem? Za začetek tako, da se spomnimo nekoga, ki rad kritizira naše delo ali karkoli drugega. Vprašajmo se, kako se počutimo, ko pomislimo na to osebo, ko nas kritizira, in tapkajmo na te občutke.

Kakšen odnos imamo pa mi sami do sebe? Se radi kritiziramo? Se sploh tega zavedamo?
In kakšen odnos imamo mi do drugih?

Tanja Turnšek