Se že dlje poskušaš premakniti iz neke točke, pa ti, ne glede na to kaj vse poskusiš, kar ne uspe. Se počutiš kot, da si v začaranem krogu?

Si tega naveličana, utrujena in bi rada premagala samo sebe ter se premaknila z mrtve točke?

Mogoče te bo motivirala zgodba o moji klientki Moniki.

Monika je stara 51 let. Ko je prvič prišla k meni na individualno srečanje, je povedala: Vsi mislijo, da sem najbolj srečna oseba na tem svetu. Na videz imam vse….. prijetnega moža, uspešna otroka, hišo, solidno službo. V resnici pa sem globoko v sebi zelo nesrečna, žalostna, utrujena. Včasih me popade nemoč, včasih bes. Vse te neprijetne občutke, skrivam. Na videz sem srečna. Vendar nisem srečna. Ne živim svojega življenja. Ugotovila sem, da si enostavno ne upam biti jaz. Niti ne vem, kdo sem jaz.

Ko sem jo vprašala, kaj je tisto, za kar pa vseeno ve, da je njeno, da je del nje, pa bi si želela spremeniti, je povedala, da že leta poskuša shujšati, pa ji ne uspe. Oziroma shujša in se ponovno zredi, saj po mojem mnenju, ne ugotovi vzrokov za prenajedanje, s čimer bi težavo trajno odpravila. Želi si tudi, da bi se več rekreirala in tako bolj poskrbela za svoje telo in zdravje, in za začetek bi se želela naučiti prepoznati svoje želje in potrebe in zanje poskrbeti.

Vprašala sem jo, kako bi z eno ali dvema besedama opisala sedanje življenje. Odgovorila je, da je njeno življenje »začaran krog, iz katerega ne zmorem«. Že leta čutim tako. S tapkanjem sva ugotovile, da jo je strah iti iz tega začaranega kroga. »Ker ne vem, kaj me čaka«.

Ti je to poznano?

Konec koncev……. ne poznamo te “boljše” osebe, katera želimo postati, niti ne vemo, kako se bodo na spremembo odzvali naši najbližji, prijatelji.

In te samoblokade nas varujejo nas pred tem neznanim. Varujejo nas pred tem, da bi se spremenili, saj je sprememba stresna. To, da ostajamo na isti točki, zgolj pomeni, da naši obrambni mehanizmi delujejo odlično.

A sčasoma nam začnejo povzročati neprijetne občutke.

Monika se je že po prvem najinem srečanju počutila bolj svobodno, kot je sama rekla, saj je ni več blokiral strah pred tem, kaj jo čaka, če se spremeni. Čutila je več več motivacije in volje iti dalje. Na naslednjih srečanjih sva predelovali druge strahove, ki so jo blokirali: strah pred tem, da bo postala sebična oseba, strah pred tem, kako jo bodo drugi videli, strah pred tem, da je ne bodo sprejeli in imeli radi.

In zdaj skupaj predelujeva razloge za prenajedanje, prepričanja o hrani, prepričanja o vitki Moniki. Ja, velikokrat je zelo preprosto reči: manj in bolj zdravo bom jedla, ker želim shujšati.

To je navdihujoča zgodba o Moniki, ki se je odločila za korak naprej. Zdaj ji je žal, da ga ni naredila že prej, saj je izgubila veliko let življenja zaradi strahov in prepričanj, ki so jo zaustavljali.

Podobna je bila tudi moja zgodba in verjamem, da so si zgodbe številnih podobne.

Tudi ti zmoreš naslednji korak. Če (še) ne zmoreš sama, te vabim, da ga narediva skupaj.

Vsaka dobra zgodba se začne z majhnim korakom.

Pripravila: Tanja Turnšek, EFT izvajalka III. stopnje